SI svobodEN? KOLIKO IN KAKO?

 KAKO DOŽIVLJAŠ SVOBODO?

 

Kakšen občutek imaš, ko zaplavaš iz akvarija v morje –  občutek večnosti, prostranosti ni konca….?

 

Ali se počutiš svobodno, da kar pokaš od veselja in morda s strastjo pričakuješ neznano, ali se neznanega bojiš? Koliko poguma čutiš v tem trenutku? Koliko veselja? Radovednost? Občutek mračnosti? Kateri od teh občutkov zmaguje v tem trenutku?

 

Ali se odločiš, da ostaneš v bučki in ti je varnost pomembnejša od svobode?

 

Morda pa se zadržuješ tik nad bučko, ko že občutiš prostrano svobodo, imaš pa možnost, da spet hitro smukneš v varno zavetje bučke…..? 

 

Kaj ti to pove o tebi? Koliko svobodno živiš? Koliko sebe vidiš v bučki in koliko zunaj nje?

 

In koliko tega »sebe« si res ti?

 

Koliko ljudi je tistih, ki gredo iz bučke in koliko tistih, ki raje v njej ostanejo? Je to svoboda odločitve?

 

Koliko hitro bi zaplaval iz bučke dojenček, otrok, adolescent, odrasel, starejši? 

 


SVOBODA - RAZTEGLJIV POJEM

»Ne strinjam se s tvojim stališčem, vendar bom do smrti branil tvojo pravico, da ga poveš«   ~ Voltaire ~

 

Svobodni smo, ko se znebimo vseh strahov, tesnobe, dvomov. Ko si dovolimo biti to kar smo in taki kot smo. Počnemo to, kar želimo. In to tako, da smemo in da zmoremo.

Koliko tega živiš in koliko tega ti predstavlja izziv?

 

Za nekoga je svoboda delo. Celo za tistega, ki je zasvojen s stalno zaposlenostjo. Da lahko zbeži od sebe. Kako daleč bo bežal, do kje? Kaj se bo zgodilo, ko ne bo več mogel bežati? Bo takrat le srečal sebe? 

 

 

 

Za drugega je svoboda razvrat. Ta ne ve ali pa noče vedeti, da je svoboda samo do tam, ko trči  ob svobodo drugega. In ob vsakem trku bolj začuti »nesvobodo«.

 

Ko zaslišim besedo svoboda, začutim širino, prostranost, kar ni konca…..

 

Pa vendarle se zavedam, da sta  na drugem koncu svobode včasih potrebna moč in pogum. Ju imam dovolj, da svobodi odprem vrata? Kdaj jih odprem, kdaj priprem, kdaj pa trdno zaprem? Včasih pa gledam skozi kukalo na vratih. 

 

»Svoboda pomeni odgovornost. Zato se je večina ljudi boji.«   Shaw ~

 

 


SVOBODA DELA

»Kadar v duši človeka izbruhne svoboda, bogovi ne morejo več ničesar storiti proti temu človeku.«   ~  Sartre 

 

»Delo osvobaja«, pravi eden od rekov. Pa je to res?

»Danes je lahko vesel že tisti, ki je zaposlen«, pravi marsikdo. Nekateri vztrajno iščejo zaposlitev. Drugi, bolj pogumni, ali pa tisti, ki jim je upadla motivacija za iskanje služb, se odločijo za samostojno pot in se samozaposlijo. Spet tretji iščejo »luknje v sistemu« in se »znajdejo« po svoje. Pa so s tem srečni, svobodni?

 

Morda bi si bilo smiselno postaviti nekaj vprašanj v razmislek, ne glede na to, ali sem med tistimi, ki so zaposleni ali pa med tistimi, ki si iščejo zaposlitev:

    

Koliko tega kar delaš, delaš z veseljem in koliko z malo manj veselja? Kaj pa takrat, ko delaš z odporom? Kaj se takrat v tebi dogaja? Katero delo pa opravljaš, ko delaš s tako vnemo, da pozabiš na čas in vse okrog sebe?

 

 

 

Relativno malo je ljudi, ki se preživljajo z delom, ki jim predstavlja hobi. In kaj je tisto, zaradi česar temu ni tako? Je vzrok res predvsem kriza in s tem povezana skepsa do tega, ali bom v poklicu, ki si ga želim, dobil zaposlitev? Ali so vzroki v odnosih, vrednotah, pomanjkljivem poznavanju različnih poklicev in zaposlitev? Ali v kulturi strahu, ki se zadnje čase razrašča? Ali v nas samih?

 

Koliko sebe lahko vneseš v svoje delo in odnose pri delu, da  boš srečnejši in drugi s tabo?

 

 

Gojimo kulturo svobode……

 

 

 


NEKAJ UTRINKOV MOJE SVOBODE – KAJ VSE JE ZAME SVOBODA?

  • Ko »utripam« z naravo, občutim kamenje pod nogami, veter na licih in v laseh, slišim svoje srce in mu z veseljem rečem »rada te imam«. 
  • Ko se zavedam, da mi je dano biti.
  • Ko mi ko delam, nihče ne »diha za ovratnik«.
  • Ko si lahko mislim kar hočem – moje misli so lahko samo moje.
  • Ko se vedno pogosteje preden kaj iz »navade« naredim, vprašam: »A mi je to res treba?«
  • Ko delam tisto kar mi je všeč, ob čemer pozabim na čas.
  • Ko si včasih, ko me čaka veliko dela, rečem: »tole popoldne je pa samo moje« in  počnem tisto, kar v tistem trenutku hočem.
  • Ko se z otroci v »tri dni« valjamo in se zafrkavamo.
  • Ko božam Sweety in me njen mir prevzame.
  • Ko zjutraj v miru pijem kavo in urejam rože.
  • Ko ostanem »na drugem bregu«, ko me hoče kdo prizadet.