KAKO POGOSTO SANJAŠ O TEM KAR SI ŽELIŠ?

Sledite svojim željam? Veliko vas bi reklo: seveda, želim si nov avto, pa hišo, pa super frizuro, pa……Lahko bi v nedogled naštevali, ali ne? Kaj pa manj materialne želje? Kot so npr. zabava – dober žur, dobra družba, mirno življenje, užitek v glasbi, klepetu, z veseljem opravljati svoje delo, službo, hobije…. Kako pogosto pa si želite, da vas drugi razumejo, da imajo za vas čas, da vas poslušajo, se z vami veselijo in se vam posvetijo? In koliko časa imate vi za svojce, prijatelje in druge ljudi?

 

Navsezadnje, koliko časa pa posvetite samo sebi? In kako pogosto? Kolikokrat se vam zgodi, da v množici »nujnih« opravkov rečete: »K vragu vse!« Najprej jaz, potem pa vse ostalo in si vzamete dan ali nekaj ur samo zase. Si to zaslužite? Jaz si!

 

Vlada splošno prepričanje, da se v razvitem svetu »cedita med in mleko«, saj imamo na razpolago neskončno možnosti. Seveda nas nekatere finančno bolj ali manj omejujejo. Pa vendarle jih je za vsakega še vedno na pretek. Paradoks temu pa je, da nas ravno ta neskončnost možnosti bolj nezavedno kot zavedno zasužnjuje. Stalno tekanje in pehanje za obveznostmi in že namišljenimi obveznostmi, sla po denarju s ciljem imeti še…, poplava elektronskih aparatov in medmrežij in vse kar se v tem kontekstu dogaja, nas oddaljuje od samih sebe – od naše avtentičnosti, našega notranjega miru. Jedro naše sreče pa je ravno tu. V nas samih.

 

Del življenja, ki ga živimo, smo res mi, drugi del pa je naša igra (nalepke) – nekaj kar ni nujno da smo mi, nekaj kar so nam skozi vzgojo in vzorce obnašanja, življenja, navad, prepričanj, vcepili, »prilepili« starši, šola, družba. In če razmislite: »Koliko v vašem življenju živite sebe in koliko ste opremljeni z »nalepkami«? Česa je več?

 

Šele ko poznamo lastne misli, občutke, čustva, ko se jih zavedamo in ko jih sprejmemo, ko lahko v skladu z njimi tudi živimo, šele lahko razumemo kaj občutijo in mislijo drugi ljudje. »Samozavedanje nas vodi do sposobnosti, da samoumevno ne sprejemate drugih, marveč sebe«, pravi Karren Sullivan v svoji knjigi Poišči svoj notranji jaz – kako dobro se poznaš?

 

Naša moč je ravno v naši avtentičnosti. In če jo živimo smo srečni. Ko si dovolimo in zmoremo biti to kar smo.

 

Vesna Stepišnik

 

 

»It is never too late to be what you might have been« ~ George Eliot